Skupinska fotografija prisotnih na posvetu.

 

Sprejeli so nas pri gasilnem domu v Prigorici. Na začetku so vse zbrane pozdravili predsednik GZ Ribnica g. Cveto Marinšek, predsednica komisije za članice GZ Ribnica ga. Elizabeta Čampa, predsednica komisije za članice regije Ljubljana II ga. Marija Novak in še predsednica sveta članic GZS ga. Vladimira Bučevec, ki je pohvalila delo članic v regiji Ljubljana II in čestitala gasilkam iz Kočevja za doseženo 1. mesto na državnem tekmovanju. Po uvodnih nagovorih so nam pokazali rojstno hišo in spominsko ploščo Ignacija Merharja. Ker je letos 70 let od njegove smrti, smo šli na njegov grob in v spomin prižgali svečo.

 

Cveto Marinšek, Vladimira Bučevec, Elizabeta Čampa.

 

Ignacij Merhar je  oče poveljevanja v slovenskem jeziku . Za zgodovino gasilstva in za uveljavljanje javnega slovenskega jezika je za časa Avstro –Ogrske monarhije na naših tleh zelo pomemben. Leta 1879 je v Dolenji vasi ustanovil zelo aktivno gasilsko četo (operativna enota društva), katera je bila ena iz med prvih na Slovenskem. Svojo četo je zelo dobro izuril, s svojo odločnostjo pa je zavrgel nemško poveljevanje in ga zamenjal s slovenskim. Slovenska povelja so se prvič javno slišala leta 1880 na gasilskem kongresu  v Ljubljani. Ker pa  to ni bilo všeč takratnim nemškim mogotcem, kateri so v tem videli grožnjo, so ga obstopile oblasti mu  vzeli in zlomili sabljo, ki jo je nosil kot gasilski poveljnik, njega pa zaprli. Zaradi pritiska ljudstva so ga po nekaj urah izpustili. Kljub težavam, ki jih je imel zaradi svoje nacionalne zavesti se ni oziral na nikogar. Izdal je knjižico z naslovom »Slovensko poveljevanje v gasilskih organizacijah in društvih«, nekaj let kasneje pa je izdal še »Vadbeni pravilnik za Slovenske prostovoljne brambe«, kateri je bil izdan v nakladi 900 izvodov in je bil razprodan še isti dan. Vadbeni pravilnik je bil zelo pomemben za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva, saj je bil to priročnik, s katerim je bil prebit led, tako v strokovnem kot v narodnostnem pogledu.  Njegova poveljevanja se uporabljajo še danes, vključno z gasilskim pozdravom »na pomoč«, ki ga vsi dobro poznamo.

 

Ogledali smo si tudi njegovo spominsko sobo, ki jo imajo v gasilnem domu v Dolenji vasi, kjer je Ignacij deloval.  Gasilsko društvo Dolenja vas je prvo društvo, ki je bilo registrirano na slovenskih tleh. Poleg spominske sobe imajo v društvu tudi motorno brizgalno iz leta 1922 in tudi voz na konjsko vprego z gasilskimi pripomočki.

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Motorna brizgalna na ročni pogon iz leta 1922.

 

Posvet smo nadaljevali v lovskem domu v Rakitnici, kjer so nam iz podjetja Fipis prikazali gašenje z bioversalom. Po predstavitvi gašenja pa nam je Janez Puželj povedal nekaj več o delu Ignacija Merharja. V njegovo čast so dali tudi pobudo za državno odlikovanje.

 

Po uradnem delu  je vse zbrane zabaval ansambel Duo Klobuk, ki je spravil na noge tudi nekaj gasilk. Članice iz GZ Dobrepolje smo se imele na posvetu lepo, veliko novega smo videle in izvedele.

 

Članice GZ Dobrepolje.

 

Na pomoč!

Tina Nahtigal